Sterilizacija psičke

Sterilizacija je kirurški poseg pri katerem psički odstranimo jajčnike, v nekaterih primerih tudi ostala rodila (maternico), z namenom preprečiti gonitveni ciklus, brejost in določena obolenja reproduktivnih organov in mlečne žleze.

Razlogi za sterilizacijo

• preprečitev gonitve in s tem povezanega obnašanja

• preprečitev zanimanja in zasledovanja samcev, ki se sicer pojavlja v času gonitve

• preprečitev brejosti in kotitve legla

• preprečitev pojava navidezne brejosti in izločanja mleka

• v veliki meri se zmanjša možnost za razvoj tumorjev na mlečni žlezi, kateri se pojavijo pri 25% psic starejših od štirih let

• prepreči možnost pojava cistične hiperplazije endometrija in gnojnega vnetja maternice, cist in raka na jajčnikih, zmanjša verjetnost pojava sladkorne bolezni

Za sterilizacijo se odločamo tudi pri nekaterih sistemskih boleznih, kot so diabetes mellitus, boleznih vagine …

Kdaj je primeren čas za sterilizacijo?

Čas sterilizacije je nekoliko odvisen od velikosti oz. pasme. Načeloma priporočamo operacijo pri mladi živali. S tem dosežemo visoko zaščito (približno 99%) pred pojavom raka mlečne žleze, operativni poseg je hitrejši in manj invaziven, saj se z redkimi izjemami odstrani zgolj jajčnike.

Tako je pri malih pasmah (pri katerih teža odrasle živali ne presega 10 kg) primerna starost od 6 mesecev dalje. Srednje velike psičke (z odraslo težo med 10 in 20kg) steriliziramo med 6 in 8 mesecem. Velike in zelo velike pasme (odrasla teža preko 20 kg) pa z nastopom telesne zrelosti (10-18 mesecev). Prezgodnjo sterilizacijo zaradi določenih vplivov na rast in razvoj odsvetujemo.

Pri starejših psicah sterilizacijo opravimo v času med dvema gonitvama (praviloma 3 mesece po koncu gonitve). Stopnja zaščite pred rakom na mlečni žlezi je zaradi pretekle izpostavljenosti spolnim hormonov nekoliko nižja. Ob operaciji starejših živali moramo v določenih primerih, kadar kažejo znake bolezenskih sprememb, odstraniti tudi maternico in ne le jajčnikov.

Sterilizacijo odložimo na čas po prvi gonitvi v primeru, da se pri mladi psički pojavljajo ponavljajoča vnetja vagine, nezmožnost zadrževanja urina (inkontinenca) ali če so zunanja rodila izrazito nerazvita.

Kakšno vlogo ima pri sterilizaciji gonitev?

Sterilizacijo pri manjših in srednje velikih psičkah navadno opravimo pred prvo gonitvijo, pri velikih in zelo velikih pasmah pa med prvo in drugo gonitvijo.

Prvi gonitev praviloma nastopi med 6 in 24 mesecem. Navadno bolj zgodaj pri majhnih pasmah in kasneje pri velikih. Povprečno se psica goni dvakrat letno, znaki pa so lahko bolj ali manj izraziti. Pogosto opazimo spremembo obnašanja, »privabljanje in nastavljanje« samcem, oteklo sramnico in krvav izcedek iz splovila. Sama gonitev traja povprečno okoli 18 dni.

Psice praviloma ne operiramo med samo gonitvijo in vsaj še dva do tri mesece po njej, saj je v tem času zaradi aktivnih reprodukcijskih organov in izločanja hormonov verjetnost zapletov nekoliko višja. Prav tako sterilizacijo odložimo v primeru navidezne brejosti.

Ali je treba počakati, da ima psica vsaj enkrat mladiče?

Pred sterilizacijo je potrebno temeljito premisliti ali bi želeli, da psica ima mladiče ali ne, saj poti nazaj po operaciji ni več. Zdravstvene osnove za to, da mora psička imeti vsaj eno leglo ni, saj tudi brejost in kotitev prinašata potencialne zaplete in skrbi. Morebitno leglo ne odpravi problema navidezne brejosti, ki se pojavlja pri nekaterih psicah po gonitvi in ne ščiti psice pred pojavom raka mlečne žleze. Težave lahko predstavlja tudi skrb za vzgojo mladičev in iskanje primernih novih lastnikov. Zavetišča za zapuščene živali so že tako prepolna zavrženih mladičev, za katere lastnik psičke ne uspe najti ustreznega lastnika.

Kako poteka sterilizacija?

Vse operacije potekajo ob predhodnem naročilu, pri čemer vas seznanimo z nekaterimi podrobnostmi (npr. o potrebnem postu pred operacijo, uri prihoda in predvideni uri odpusta živali…). Pred sterilizacijo veterinar opravi osnovni klinični pregled in ob tem skrbniku predstavi potek operacije in opozori na morebitne možne zaplete. Če je psička v primernem zdravstvenem stanju ji apliciramo pomirilo, nato praviloma skupaj z lastnikom počakata nadaljnjih 5-15 minut. Po tem prevzamemo psico v našo oskrbo, jo uvedemo v splošno anestezijo in opravimo kirurški poseg. Po operaciji spremljamo njeno stanje in poskrbimo za ogrevanje, tekočinsko in protibolečinsko terapijo.

Zakaj operacija na naši kliniki?

• uporabljamo kombinacijo premedikacije (pomirila), intravenske indukcije in plinske anestezije za čim večjo varnost

• na željo lastnika ali po priporočilu veterinarja lahko pred operacijo opravimo dodatne teste (npr. preiskavo krvi, rentgensko slikanje…), ki nam pomagajo pri oceni tveganja anestezije in izbiri primernega anestezijskega protokola

• anestezijski protokol je prilagojen zdravstvenemu stanju, velikosti, starosti in pasmi psice

• poleg izkušenega veterinarja in asistenta, ki opravita kirurški poseg, je v ekipi tudi veterinar oziroma veterinarski asistent usposobljen za anestezijo, zato je operacija opravljena varno in v najkrajšem možnem času

• med posegom spremljamo življenjske funkcije živali (srčni utrip, dihalna frekvenca in volumen, globina narkoze, ekg…) s posebnim živalim prilagojenim monitorjem

• po operaciji poskrbimo za ustrezen nadzor pri prebujanju iz narkoze

• poskrbimo za infuzijo, protibolečinsko terapijo in ogrevanje po operaciji

Kako po operaciji?

Psičko navadno odpustimo v domačo oskrbo še isti dan. Veterinarski asistent vam bo ob oddaji razložil kako skrbeti zanjo v naslednjih dneh. Zaradi vpliva anestezije na zmožnost uravnavanja telesne toplote poskrbimo za primerno temperaturo okolja, npr. v zimskih dneh naj živali prve dni po operaciji preživijo v stanovanju ali v primerno ogrevanem prostoru. V zelo vročih dneh jih umaknemo v bolj hladne in senčne dele. Priporočamo, da se psica v prvih treh dneh po operaciji primerno spočije, v tem času z njo opravite le krajše sprehode. Poskrbeti moramo, da rana ostane suha in čista, lizanje rane pa preprečimo z namestitvijo zaščitnega ovratnika.

Neželene posledice in komplikacije

• Prekomerna telesna teža – po sterilizaciji se metabolizem psice upočasni, kar pomeni, da so potrebe po energiji (hrani) manjše. Prav tako se ob koncu odraščanja že normalno zmanjšajo prehranbene potrebe kuža. S primerno odmerjeno količino hrane in redno aktivnostjo lahko poskrbimo, da prekomerna telesna teža ne postane težava.

• Inkontinenca - težave z zadrževanjem urina se lahko pojavijo pri 9,8% steriliziranih psic (Stöcklin-Gautschi NM), s tem da je možnost pojava pri psicah večjih pasem (nad 20 kg) 12,5%, pri manjših psicah pa 5,1%. Inkontinenca se pojavi od dva meseca pa do dve leti po posegu ni odvisna od vrste kirurškega posega, je pogostejša pri nekaterih večjih pasmah (flandrijski govedar, boxer) in pri psicah, ki so sterilizirane starejše. Praviloma jo lahko dobro urejamo s pomočjo določenih zdravil, včasih pa je potreben dodaten kirurški poseg.

• Sprememba značaja - po do sedaj dostopnih podatkih in naših lastnih izkušnjah sterilizacija nima bistvenih vplivov na značaj psa. Mladostno in iskrivo vedenje lahko ostane dlje časa kot navadno, prekomerno nemirne psice se nekoliko umirijo, načeloma pa sam osnovni značaj psa ostane nespremenjen. Upoštevati moramo tudi dejstvo, da se med 6. in18. mesecem vaš kuža iz mladiča spreminja v odraslega psa in se posledično spreminja tudi njegovo obnašanje.

• Vpliv na zdravje – obstaja več študij, katere nakazujejo da sterilizacija pripomore k večjemu ali manjšemu pojavljanju določenih bolezni. Sterilizirane psice imajo napram ne-steriliziranim daljšo življenjsko dobo

Endoskopska sterilizacija

Endoskopska sterilizacija je minimalno invaziven kirurški poseg, pri katerem odstranimo jajčnike živali. Poseg opravimo s pomočjo kamere in inštrumentov skozi dve mali rani na trebuhu. Prednost tovrstne operacije je v manjši poškodbi tkiv in nižji možnosti infekcije ter krvavitve. Po raziskavah živali čutijo po posegu do 65% manj bolečine, celjenje ran in okrevanje pa je hitrejše. Vse psice niso primerne za endoskopski poseg. Npr. pri psicah s težo pod 10 kg, zaradi velikosti inštrumentov endoskopska operacija ne nudi več bistvenih prednosti. Prav tako na ta način ne operiramo psic v gonitvi in psic starejših od dveh let, pri katerih obstaja večja verjetnost sprememb na maternici.

Alternativa kirurškemu posegu

Hormonalni pripravki v obliki tablet oziroma injekcijski obliki, ki so se, predvsem v preteklosti, pogosto uporabljali za preprečevanje ali prestavitev gonitvenega ciklusa, se danes, zaradi pogostih nezaželenih stranskih učinkov (povečano pojavljanje raka mlečne žleze, cističnih sprememb jajčnikov, gnojnega vnetja maternice, pojava sladkorne bolezni…) ne uporabljajo več. Novejši pripravki v obliki implantatov oz. vakcin pa so trenutno še v preskusni fazi. Glede na hiter razvoj tega področja je pričakovati, da bodo v nekaj letih na voljo tudi komercialno in vam jih bomo lahko ponudili na naši kliniki.