Anestezija

Ko mora naš hišni prijatelj na operacijo je navadno prva stvar na katero pomislimo anestezija in tveganje povezano z njo. Do neke mere je ta strah upravičen, saj pri nekaterih posegih anestezija predstavlja večji izziv kot pa sama operacija. Veterinarji razumemo strah in zadržke lastnikov živali in se trudimo, da je ob uporabi sodobnih anestezijskih tehnik in skrbnem spremljanju živali med in po posegu, število zapletov in neželenih posledic izredno nizko.

Anestezija in tveganje

Splošno anestezijo si marskikdo predstavlja kot miren, sproščujoč spanec. V realnosti je bolj primerljiva z naporno fizično vadbo. Mlajše živali v dobri kondiciji imajo veliko »srčno-žilno rezervo« in zato bolje prenašajo morebitne negativne vplive anestetikov na krvotok in druge organe. Pri starejših živalih je anestezija zaradi manjše rezerve in morebitnih drugih težav lahko bolj naporna, okrevanje po njej pa posledično traja nekoliko dlje.

Sodobne anestezijske tehnike in novejši anestetiki omogočajo hitro okrevanje z zelo nizkim številom zapletov, vseeno pa velja, da povsem varne anestezije ni. Zapleti, ki se pojavijo med narkozo lahko prizadanejo srčnožilni sistem, dihala, sečila in druge organe. Posledice so različne od daljšega prebujanja po posegu do redkih kritičnih stanj, ki se v izjemnih primerih lahko končajo tudi z odpovedjo organov in smrtjo živali.

Da bi zmanjšali tveganje za zaplete, pred samo anestezijo opravimo osnovni klinični pregled, pregledamo zdravstveno zgodovino živali in se pogovorimo z lastnikom o morebitnih zdravstvenih težavah, ki bi lahko vplivale na potek same narkoze. Na željo lastnika, oziroma glede na starost in zdravstveno stanje živali, pred posegom priporočimo in opravimo tudi preiskavo krvi, po potrebi pa še rentgensko slikanje prsnega koša, EKG, ultrazvok srca ali določene druge teste z namenom ugotoviti posamezne faktorje tveganja. Na podlagi tega lahko izberemo primeren anestezijski protokol, ki je prilagojen vrsti posega ter vrsti, velikosti, pasmi, starosti in zdravstvenemu stanju živali.

Priprava na splošno anestezijo

Priprava za uvod v splošno anestezijo se večinoma začne z uporabo pomirila oz. uspavala (ti. premedikacije), kar živali omogoči bolj prijazen in bolj varen začetek narkoze z manj stresa. Ta namreč pospeši srčni utrip in dihanje ter poviša krvni tlak, kar ima določene negativne vplive pri anesteziranem pacientu.

Potrebna je tudi protibolečinska terapija, saj je bolečina v določeni meri prisotna pri večini elektivnih operacij in vedno pri poškodovani živali. Študije pri ljudeh kažejo, da bolečina upočasni celjenje ran, zmanjša apetit, poveča se število zapletov in celo smrtnost. Naše izkušnje so v tem podobne, zato poskrbimo za protibolečinsko terapijo že pred začetkom same operacije. Z uporabo ti. premedikacije so potrebe po drugih narkotikih manjše. Posledično je varnost anestezije večja, okrevanje živali po posegu hitrejše, počutje živali pa boljše.

Anestezija

Uvod v splošno anestezijo praviloma začnemo z vstavitvijo intravenskega katetra, tekočinsko terapijo in z aplikacijo kratko delujočih narkotikov, ki jih apliciramo v krvotok. Po vstavitvi trahealnega tubusa nadaljujemo z intravensko (TIVA) ali inhalacijsko anestezijo z anestezijskim plinom (isoflouranom ali sevoflouranom), ki ga dovajamo preko aparata za inhalacijsko anastezijo in doziramo s kalibriranim hlapilnikom. Ta zagotavlja pravilno količino narkotika v kisiku, ki ga pacient vdihava med posegom. Prav uporaba teh plinov v kombinaciji z drugimi zdravili je v sodobni veterinarski medicini standard, ki nam omogoča večjo varnost, hitro in natančno prilagajanje globine narkoze potrebam pacienta ter hitro prebujanje iz anestezije. Seveda je treba ob tem opomniti, da so anestezijski protokoli različni in vsi ne potekajo na enak način. Pogosto se vzporedno uporablja še lokalne anestetike, ki nam kot del multimodalnega pristopa pomagajo omejiti porabo in stranske učinke splošne anestezije.

Med operacijo se pacienta stalno spremlja, merimo frekvenco srčnega utripa, dihanja, ocenjujemo barvo sluznic, prisotnost refleksov, nasičenost krvi s kisikom, nasičenost vdihanega in izdihanega zraka z ogljikovim dioksidom, krvni tlak in druge parametre.

Po anesteziji

Zaključek operacije ne pomeni konec skrbi za pacienta. Po koncu operacije poskrbimo za primerno prebujanje iz narkoze in spremljanje zdravstvenega stanja v naslednjih urah. Uporaba infuzije med operacijo in po njej, ogrevanje ter protibolečinska terapija so del standarda na naši kliniki in pripomorejo k hitrejšemu okrevanju in nizki stopnji pooperativnih zapletov.

Ne glede na dolžino anestezije so lahko živali isti dan nekoliko utrujene, bolj zaspane, vendar navadno že relativno prisebne, odzivne in sposobne za kratek sprehod (v smislu opravljanja fizioloških funkcij).

Poleg tega lahko opazimo:

• Težave z ravnotežjem - navadno opazne v prvih urah po narkozi, saj ta vpliva na živčni sistem v organizmu, del vzroka pa so lahko tudi protibolečinska sredstva. Živali lahko izgledajo blago »vinjene« z opotekajočo hojo in nekoliko zmedene. Praviloma ti znaki izginejo v 24 urah po anesteziji.

• Utrujenost – neredko se v prvih 24 urah po posegu zaradi pomirila, narkoze in operativnega posega pojavi utrujenost. Živali so lahko umaknejo v svoj kotiček in počivajo. Včasih jih težje pripravimo, da gredo na kratek sprehod za opravljanje fizioloških funkcij, kar pa je prav da storijo

• Slabost – je lahko prisotna po anesteziji. Včasih se pokaže kot prekomerno slinjenje ali kot bruhanje ob vožnji domov ali po hranjenju. Ker je način hranjenja po anesteziji odvisen od živalske vrste, starosti in velikosti se držite navodil, ki ste jih dobili pri veterinarju. Praviloma ponudimo vodo in hrano v več manjših odmerkih, saj je tako težav manj.

• Termoregulacija - Zaradi vpliva na zmožnost uravnavanja telesne temperature v prvih dneh po narkozi poskrbimo za primerno temperaturo okolja, npr. v zimskih dneh naj živali prve dni po operaciji preživijo v stanovanju ali v primerno ogrevanem prostoru. V zelo vročih dneh jih umaknemo iz izpostavljenih vročih v bolj hladne in senčne dele.

Izjemno redko se lahko pojavijo začasne vedenjske motnje, kot so dezorientacija ali neprepoznavanje okolice in ljudi, zato je treba poskrbeti, da v prvih dneh ne puščamo živali same z majhnimi otroki.

Če utrujenost, slabost in pomankanje apetita niso zgolj prehodne narave se posvetujte z veterinarjem.

Obrazec:
Soglasje za anestezijski poseg